Ideja za WeatherAlarm se je začela precej pred tem, ko je aplikacija sploh obstajala.
Leta 2008 sem diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Kmalu po diplomi sem razvil lasten program za poslovanje podjetij, ki je še danes v uporabi in ga uporablja približno 50 podjetij.
Vzporedno z razvojem poslovne programske opreme sem imel že dolgo eno nekoliko bolj nenavadno idejo: narediti program oziroma algoritem, ki bi znal človeka opozoriti na prihajajoče padavine, še preden te dosežejo njegovo lokacijo.
Takrat je bila ideja precej bolj omejena s tehnologijo kot z voljo. Pametnih telefonov z GPS-om, stalno internetno povezavo in dovolj zmogljivim računalništvom še ni bilo v obliki, ki bi omogočala praktično izvedbo takšnega sistema.
S prihodom pametnih telefonov pa je ideja postala izvedljiva.
Leta 2010 sem začel pripravljati prve osnutke sistema in razmišljati, kako bi lahko iz radarskih slik določil, kam se padavine premikajo.
Osnovna ideja je bila preprosta:
ne zanima me samo, ali trenutno dežuje, ampak ali padavine prihajajo proti meni.
Za to pa ni dovolj prikazati radarske slike. Sistem mora analizirati zaporedje radarskih posnetkov, prepoznati padavinske celice, ugotoviti njihovo smer in hitrost ter nato izračunati, kje bodo čez določen čas.
Leta 2011 sem začel razvijati prvo različico aplikacije za Android.
Večina dela ni bila v samem telefonu. Telefon je bil predvsem uporabniški vmesnik, zahtevnejši del pa je potekal na strežniku.
Postopoma je nastajal sistem, ki je iz radarskih podatkov poskušal določiti:
To je pomenilo precej več dela kot izdelava običajne vremenske aplikacije. Ni šlo samo za prikaz podatkov, ki jih je pripravil nek drug vremenski ponudnik. Velik del sistema za obdelavo podatkov in napovedovanje gibanja sem moral razviti sam.
Leta 2012 je bila prva različica WeatherAlarm objavljena na Androidu.
Prva različica je bila seveda precej bolj preprosta od današnje, vendar je imela že osnovno idejo, ki je ostala enaka do danes:
uporabnika opozoriti, ko se padavine dejansko približujejo njegovi lokaciji.
Datum prve izdaje Android različice je danes mogoče preveriti tudi v neodvisnih arhivih aplikacij, kjer je kot datum prve objave naveden 15. februar 2012.
V naslednjih letih sem sistem postopoma izboljševal in dodajal nova območja ter izboljševal algoritme.
Aplikacija je počasi dobivala uporabnike in ocene. Do leta 2016 je bila že dovolj razširjena, da so arhivski podatki Google Playa beležili več kot 10.000 namestitev.
Najpomembnejši del tega obdobja pa ni bil samo rast števila uporabnikov. Sistem sem ves čas testiral na dejanskih vremenskih dogodkih in ga prilagajal glede na rezultate.
Leta 2017 sem aplikacijo ponovno intenzivneje razvijal in jo predstavil tudi na slovenskih ter tujih tehnoloških in vremenskih forumih.
Na Android Centralu sem takrat opisal princip delovanja sistema: aplikacija je uporabljala uradne radarske slike, izračuni pa so se izvajali na lastnem strežniku. Algoritem je poskušal napovedati smer, hitrost in intenzivnost padavin približno dve uri vnaprej.
Takrat je bila aplikacija že na voljo za Slovenijo, Hrvaško in ZDA.
Pomemben del razvoja so postali tudi uporabniki sami. Njihove pripombe, predlogi in poročila iz terena so pomagali pri nadaljnjem izboljševanju aplikacije.
WeatherAlarm se je v naslednjih letih postopoma širil tudi na druga območja in dobil različico za iOS.
Razvoj je potekal vzporedno z drugim delom mojega dela, zato WeatherAlarm nikoli ni bil klasičen projekt velike razvojne ekipe. Večino sistema sem razvijal sam, od aplikacije do strežniškega dela in algoritmov.
Do leta 2023 je bila aplikacija še vedno aktivno objavljena in je imela približno 1.000 ocen na Google Playu, zadnja različica starejše generacije pa je bila objavljena julija 2023.
Po več kot desetletju razvoja je sledilo obdobje, ko projektu nisem namenjal toliko časa.
Aplikacija je ostala objavljena, vendar se razvoj ni nadaljeval z enako intenzivnostjo.
Ideja pa je ostala enaka.
Leta 2026 sem se odločil WeatherAlarm ponovno aktivno razvijati.
Tokrat ne samo kot posodobitev stare aplikacije, ampak kot precej večji projekt.
Osnovnemu radarskemu algoritmu so se pridružile nove funkcije, med drugim podrobnejši prikaz gibanja padavin, ocena časa prihoda, opozorila za točo ter skupnostna poročila uporabnikov v živo.
Uporabnik lahko danes prijavi točo, močan dež, veter, strele ali poplavo, drugi uporabniki v okolici pa lahko ta dogodek vidijo na zemljevidu.
Dodane so bile tudi fotografije uporabnikov, zgodovina napovedi in vremenske napovedne igre.
Današnja različica je tako rezultat več kot 15 let razvoja ideje, od prvih osnutkov leta 2010 do sistema, ki danes združuje radarske podatke, lastne algoritme in podatke uporabnikov.
Avgusta 2026 aplikacija na začetnem zaslonu pove stopnjo padavin na tvoji lokaciji, razdaljo do najbližje celice in graf naslednjih 60 minut. Na karti so poleg radarja še napovedane poti celic, njihova hitrost, strele in javljanja uporabnikov.
Ko pogledam nazaj, je zanimivo predvsem to, da se osnovna ideja v vseh teh letih pravzaprav ni spremenila.
Leta 2010 sem želel odgovoriti na zelo preprosto vprašanje:
"Ali prihaja dež oziroma nevihta proti meni in kdaj bo prišla?"
Danes WeatherAlarm na to vprašanje poskuša odgovoriti z bistveno več podatki, zmogljivejšimi algoritmi in pomočjo skupnosti uporabnikov.
Danes se umetna inteligenca omenja na vsakem koraku. V tej aplikaciji zaznavanja padavin z umetno inteligenco ni. Gre za algoritem, ki sem si ga zamislil pred več kot 15 leti in ga od takrat izpopolnjeval na dejanskih vremenskih dogodkih.
Projekt zato zame ni nastal leta 2026.
Leta 2026 je samo dobil nov zagon.